Traume v otroštvu imajo učinke v odrasli dobi
Traume, ki so se pojavile v otroštvu, so povezane z slabšim zdravjem, ko dosežemo odraslost. To je eden od zaključkov nedavne preiskave, ki je več desetletij sledila več kot 7.500 Britanom, rojenim leta 1958, in ki je opazil, kako neugodne izkušnje iz otroštva vodijo do večje fiziološke obrabe nekoč tisti, ki so jih trpeli, so odrasli.
Raziskava, objavljena vZbornik Nacionalne akademije znanosti (PNAS)', to zagotavlja če otroci živijo v stresnih psihosocialnih okoljih (zlasti zaradi težav v družini), se to na nek način kasneje reproducira v naslednjih desetletjih svojega življenja in je povezana z slabšimi zdravstvenimi podatki, ko ste odrasli.
Traume v otroštvu in rezultat v odrasli dobi
Preiskava je štela kot "neželene izkušnje" znane okoliščine, ki na splošno povzročajo stres malim: ločitev staršev zaradi razveze ali smrti, težave z alkoholizmom družinskega člana, težave s pravosodjem ali bližnje osebe s psihiatričnimi boleznimi.
Tudi za merjenje zdravstvenega stanja ljudi, ki so jih raziskali v odrasli dobi, je bila upoštevana vrsta biomarkerjev, ki so ključni za zdravje ljudi: izmenični tlak, trigliceridi ali kortizol.
Kako je ta odnos pojasnjen? Avtorji raziskave menijo, da je razmerje med traumami otrok in poznejšimi zdravstvenimi težavami mogoče razložiti z različnih perspektiv. Na primer, pravijo, da otroci ki so utrpeli tovrstne travme, imajo običajno nižjo socialno-ekonomsko in izobraževalno raven.
Ne samo to, kot je opisano, tudi otroci, ki so doživeli te negativne situacijepogosteje sprejemajo tvegano vedenje za zdravje, ko so starejši: kajenje, uživanje alkohola ali nezdrava prehrana (s posledično povečano težo in telesno maso).
Rezultati so izstopali pomen otrok, ki se razvijajo v zdravem okolju in stran od simptomov stresa, ki se jim je mogoče izogniti. Prav tako avtorji raziskave zagotavljajo, da bi bilo priznanje otroštva "kot obdobje priložnosti v smislu zdravja ključnega pomena za oblikovanje novih politik javnega zdravja na ravni prebivalstva".
Zato odprejo vrata in nadaljujejo z raziskavami, da bi ugotovili, kako starši otrokom posredujejo svoj družbeni, gospodarski in psihosocialni kapital ki lahko zaščitijo zdravje otrok, vendar pa ga tudi spremenijo, če pogoji razvoja niso optimalni.
Angela R. Bonachera
